Usvajanje katerega koli novega znanja je vedno povezano tudi z delanjem napak. Kot je rekel že Cicero: »Motiti se je človeško,« mi pa dodajamo, ni pa nujno! Temu je namenjena rubrika Francoščina – pogoste napake, ki smo jo za vas pripravili zato, da bi se izognili najbolj pogostim napakam pri učenju francoščine. Rubrika je sicer še v začetnih povojih, a jo bomo dopolnjevali – upamo, da tudi z vašimi predlogi.
In kaj pri učenju francoščine tečajnikom povzroča največ težav? Kot pri marsikaterem drugem tujem jeziku je to določanje spola samostalnika, tudi raba glagolov aller (iti) in venir (priti) zna pogosto delati sive lase, ali pa, zaradi fonetične podobnosti, kakšno besedo zamenjamo z drugo (npr. namesto glagola voyager (potovati) uporabimo travailler (delati). Svoje znanje francoščine lahko nadgradite tudi s slovničnimi vajami, ki smo jih pripravili v rubriki Francoščina – slovnica.
Aller in venir
Aller (iti) in venir (priti) se v francoščini ne uporabljata popolnoma enako kot v slovenščini, zato se včasih zmotimo, ko bi radi uporabili aller, v francoščini pa moramo uporabiti venir. Preberite več.
Členi v francoščini
Pripravili smo nekaj primerov samostalnikov moškega in ženskega spola, pri katerih najpogosteje delamo napake pri določanju člena. Preberite več.
Izražanje starosti
V slovenščini svojo starost izrazimo z glagolom biti, zato želimo enako strukturo preslikati tudi v francoščino, kjer pa je napačna. Starost v francoščini izražamo z glagolom avoir. Preberite več.
Lažni prijatelji
Na tečaju francoščine tečajniki na vprašanje, kaj radi počnejo v prostem času, pogosto odgovorijo: J’aime travailler namesto J’aime voyager. Zakaj? Preberite več.
Množina pridevnikov
Pozorni moramo biti na nekatere izjeme, ki se v množini obnašajo kot navadni pridevniki in dobijo obrazilo -s (npr. fatal – fatals, banal – banals, final – finals, etc.). Preberite več.
Pogoste napake pri rabi glagolov
Izražanje prihodnosti v 1. osebi ednine, pogosto se zmotimo pri uporabi velelnika, nemalo preglavic nam povzroča tudi spreganje glagolov v 1. osebi množine … Preberite več.
Pogoste napake v francoščini
Včasih že ena sama črka/glas popolnoma spremeni pomen besede in stavek, ki smo ga želeli povedati, postane smešen in spremeni pomen ali pa je sploh brez smisla. Preberite več.
Povratni ali nepovratni glagol?
Tako kot v slovenščini so tudi v francoščini nekateri glagoli lahko povratni ali nepovratni, odvisno do konteksta. Bi jih znali uporabiti? Preberite več.
Predlogi v francoščini
Kjer bi v slovenščini preprosto uporabili predlog »v«, se v francoščini uporabljajo različne možnosti, zato so tečajniki velikokrat v dilemi. Preberite več.
Premikanje in prevozna sredstva: à ali en?
Raba predlogov, ko govorimo o prevoznih sredstvih in premikanju na splošno, se pogosto razlikuje od tiste v slovenščini. Preberite več.
Prislovi in francoščina
Pri tvorjenju načinovnega prislova načeloma izhajamo iz pridevnika v ženski obliki, ki mu dodamo končnico -ment. Po tem postopku se v francoščini tvori večina prislovov te vrste. Preberite več.
Raba členov pri izražanju količine
Učenje francoščine glede uporabe členov ni zelo zahtevno. Poglejmo, kako se člen uporablja pri izražanju količine. Katero obliko bi izbrali: d’, de, de la ali des? Preberite več.
Savoir ali connaître?
Connaître (poznati) uporabimo, ko želimo izraziti, da nekoga ali nekaj poznamo. Nikoli mu ne sledita glagol v nedoločniku ali vprašalni zaimek. Preberite več.
Travailler ali voyager?
Nekateri glagoli pa so lahko povratni ali nepovratni, odvisno do konteksta. Tečajniki, ki znajo angleško, včasih namesto francoske besede voyager uporabijo besedo travailler. Preberite več.