Nekaj najpogostejših napak v francoščini

Učenje francoščine je pogosto povezano z dvomom, katero besedo uporabiti.

Najpogostejše napake v francoščini so:

1. Izražanje prihodnosti v 1. osebi ednine.

Dogaja se, da uporabimo pogojnik namesto prihodnjika, saj je med njima razlika le v črki »s«. Napaka pa precej spremeni pomen:

»Je répondrais.« (Odgovoril bi.)
»Je répondrai.« (Odgovoril bom.)

Če nekomu pisno odgovarjamo in uporabimo stavek:
»Je répondrai dès que je retourne au bureau.« (Odgovoril bom, takoj ko se vrnem na delovno mesto), je slovnično popolnoma ustrezen.

Če bi uporabili pogojnik, bi naš odgovor zvenel precej nerodno:
»Je répondrais dès que je retourne au bureau« (Odgovoril bi vam …)

2. Pogosto se zmotimo pri uporabi velelnika.

Pravilni glagoli, ki se končajo na končnico ER, v 2. osebi ednine izgubijo »s«. V primerih, ko velelnik ni tako izrazit in se ne konča s klicajem, smo pogosto v dilemi, ali bi pustili »s« ali bi ga izpustili. Bolje je, da ga ne zapišemo.

»Pense à répondre à Maya.« (Ne pozabi odgovoriti Maji.)

Seveda pa moramo razumeti kontekst, da vemo, ali gre za velelnik ali ne.

3. Veliko težavo nam povzroča ujemanje COD

Težavo na povzroča ujemanje (complément d’objet direct), tako imenovanega direktnega predmeta, v pretekliku. Pogosto pozabimo na ujemanje preteklega deležnika, če seveda pred njim stoji samostalnik:

Pravilno: »Les fleurs que j’ai reçues.« (Rože, ki sem jih dobil.)
Napačno: »Les fleurs que j’ai reçu.« (Rože, ki sem jo dobil.)

4. Nemalo preglavic nam povzroča tudi spreganje glagolov v 1. osebi množine, ki se končajo na končnico IR.

Pravilno: »Nous choisissons, nous réussissons …«

Pogosta napaka je, da spregamo takole:
Napačno: » Nous choisons, nous réusons ….

5. Srednješolci pri testu izgubljajo točke z glagoli aimer, détester, adorer …

Ti glagoli tako v trdilni kot nikalni obliki zahtevajo uporabo določnega člena:

Pravilno: »J’aime le pain
Napačno: »J’aime du pain