Francoščina je povezana s pogovorom o francoskih kulinaričnih posebnostih. Ena od teh so sladkarije (la gourmandise). Francozi kot pravi gurmani praznujejo tradicionalni dan palačink (le jour des crêpes).

Miza, polna palačink

Svečnico, ki se obhaja 2. februarja, Francozi tradicionalno pričakajo za mizo, polno palačink (crêpes). Praznik naj bi poznali že stari Rimljani (les Romains), a se je njegova vsebina skozi leta nekoliko spreminjala in se danes dojema kot krščanski običaj, ki pa se mu v Franciji pridružijo vsi, ne samo kristjani.

Od kod ime chandeleur?

Ime praznika (svečnica), chandeleur, izvira iz francoske besede chandelle, kar pomeni sveča; na ta dan namreč po cerkvah (une église) blagoslavljajo (bénir) sveče.

Palačinke kot sonce

Običaji okoli svečnice so povezani z odhodom zime (l’hiver) in prihodom toplejših dni. Najbolj priljubljena jed (le plat) tega dne pa so palačinke ali crêpes, ki s svojo obliko in barvo spominjajo na sonce, ki bo po mesecih hude zime pogosteje sijalo in nas grelo.

V eni roki kovanec, v drugi palačinka

Palačinke morajo biti pripravljene na poseben način. Tisti, ki jih pripravlja, mora v levi (gauche) roki držati kovanec (la pièce) ali zlato (l’or), z desno (droite) pa v zraku obrne (faire sauter) palačinko. Pri tem mu palačinka seveda ne sme pasti iz ponve (la poêle), saj bi to pomenilo eno leto nesreče. Nekateri običaji pravijo, da morate kovanec dati v prvo palačinko, ki jo morate nato do naslednjega leta hraniti v omari (une armoire) – to naj bi vam prineslo veliko bogastva.

Palačinke samo zvečer

Nenapisano pravilo veleva, da se palačinke lahko jedo samo zvečer. A treba je biti pravi junak, da se lahko upreš skušnjavi (la tentation) in počakaš do večera, preden se lotiš palačink.

Francoščina je čudovit jezik. Če bi se radi v njem spregovorili, se nam pridružite v jezikovni šoli Lingula.