Tečaj francoščine je odlična priložnost, da spoznamo tudi francosko kulturo. Zagotovo ste že slišali francosko himno, ki jo Francozi imenujejo La Marseillaise, v slovenščini pa jo poznamo pod imenom marsejeza ali marseljeza.
Besedilo himne
| Allons enfants de la Patrie, Le jour de gloire est arrivé! Contre nous de la tyrannie, L’étendard sanglant est levé, (bis) Entendez-vous dans les campagnes Mugir ces féroces soldats? Ils viennent jusque dans vos bras Égorger vos fils, vos compagnes! Aux armes, citoyens, Formez vos bataillons, Marchons, marchons! Qu’un sang impur Abreuve nos sillons! |
Vstanite, otroci domovine, dan slave je prišel! Proti nam je tiranija vzdignila krvave zastave. (se ponovi) Slišite na poljih tuleče strahovite vojake? Prihajajo med vas rezat vratove vaših sinov, družin! K orožju, državljani!! V bataljone! Korakajmo, korakajmo! Naj teče kri, namoči naša polja! |
Od kod izvira?
Zaradi nezadovoljstva ljudstva ob privilegijih in razkošnem življenju višjega sloja, ob neenakosti med sloji, visokih davkih (l’impôt) in stradanju (la famine) je v Franciji leta 1789 izbruhnila francoska revolucija. Med ljudmi so vzniknile razsvetljenske ideje, ki so povezovale svobodo (la liberté), enakost (l’egalité) in bratstvo (la fraternité). Zaradi strahu, da bi se revolucija razširila tudi drugod po Evropi, je kmalu prišlo do vojne (la guerre) z drugimi državami. Francija je tako leta 1792 napovedala vojno Avstriji in kasneje tudi Prusiji.
Vojaki brez himne
Kmalu po napovedi vojne Avstriji je župan Strasbourga na večerji z vojaki pripomnil, da Francozi nimajo nobene patriotske pesmi, s katero bi združili vojake v boju (la lutte) za svojo državo. V eni sami noči je zato vojak in amaterski glasbenik Claude Joseph Rouget de Lisle napisal pesem »Chant de guerre pour l’Armée du Rhin« (Vojna pesem za rensko vojsko) z revolucionarnim besedilom (texte révolutionnaire) proti tiraniji avstrijskih vojakov.
Razširila se je zelo hitro
Kot »La Marseillaise« so pesem prevzeli vojaki prostovoljci (fédérés), ki so jo prepevali, ko so vkorakali v Pariz. Leta 1795 je bila razglašena za državno himno (hymne national).
Usmrtili pobudnika himne
Ironično so pobudnika nastanka marseljeze, župana Strasbourga Frederica Dietricha, republikanci usmrtili kot pripadnika rojalistov. Tudi avtor himne je bil priprt (mis en prison) in je komaj ušel giljotini.
Prepoved marseljeze
Marseljezo je Napoleon prepovedal (interdire), državna himna pa je spet postala šele 1879 v tretji republiki.
Marseljeza danes
Danes je njeno krvavo besedilo še vedno kamen spotike. Pogosto so jo namreč peli med brutalno francosko okupacijo Alžirije, izkoriščajo pa jo tudi pripadniki desničarske stranke (parti politique) Front National, ki s »sang impur« (prelita kri) označujejo francoske imigrante.
Tečaj francoščine?
Smo vas z zgodbo o marseljezi mogoče spodbudili k misli na tečaj francoščine? Dogovorite se za brezplačen svetovalni pogovor, kjer vam bomo predlagali primeren tečaj.