Francija je ena izmed najbolj laičnih držav v Evropi, kljub temu pa Francozi veljajo za vraževeren narod. Ste presenečeni? Tečaj francoščine je zagotovo priložnost, da odkrijete takšne zanimivosti o bolj razširjenih francoskih navadah, povezanih z vraževerjem (la superstition).
Čemu se izogniti na cesti
Ker so v srednjem veku mačke (les chats) in črno barvo povezovali s čarovnicami, se jim je treba tudi v Franciji izogibati. Paziti pa moramo ne samo na mačke, ampak tudi na pse (les chiens). V Franciji lahko med sprehodom po mestu vsak trenutek stopite na kak pasji iztrebek (excrément de chien), prav tako pa ni težko ugotoviti, zakaj naj bi to prinašalo nesrečo. Verjetno pa niste vedeli, da to velja samo takrat, ko vanj stopite z desno nogo (le pied droit), v nasprotnem primeru vam bo to prineslo srečo! Zdaj veste, na kaj morate biti pozorni, če se boste kdaj sprehajali po pariških ulicah …
Zelena, črna …
Na Kitajskem zelena barva (le vert) prinaša srečo (le bonheur), za Francoze pa to nikakor ne velja, saj so bili v srednjem veku (le Moyen Âge) vanjo oblečeni norci in čarovnice. Nesrečo (le malheur) prinaša tudi črna barva (le noir), ki jo, tako kot pri nas, nosijo na pogrebih.
Spet te bagete …
Nič čudnega ni, da je francosko vraževerje povezano z njihovim najljubšim živilom, bageto (la baguette). Če se boste kdaj znašli na obisku pri francoskih prijateljih, je nikar ne položite na mizo z zgornjo stranjo obrnjeno navzdol! Vaši gostitelji utegnejo misliti, da se v hiši skriva zlo (le mal). Če pa se to vseeno zgodi, lahko urok še vedno prekličete tako, da na spodnjo stran bagete z nožem (le couteau) vrežete križ (la croix). S to navado je povezan tudi pregovor, ki pravi, da se vsakdanjega kruha ne zasluži z ležanjem na hrbtu (on ne gagne pas son pain sur le dos).
13 in 14?
Vsi vemo, da je 13 (treize) nesrečno število, še toliko bolj, če pride na petek (vendredi). Za Francoze pa imajo poseben pomen še nekatera druga števila, recimo 14 (quatorze). Zanje ima posebno zgodovinsko vrednost, saj je z njim zaznamovano življenje Henrika IV. (Henri IV). Ta pomembni vladar iz rodbine Burbonov (les Bourbon) se je namreč rodil 14. decembra 14 stoletij in 14 desetletij po Kristusu, bitko pri Ivryju (la bataille d’Ivry) dobil 14. marca, umrl pa je 14. maja, 14 let po svoji vojni rani.
Tečaj francoščine vam bo postregel še z mnogimi drugimi francoskimi navadami in prepričanji v zvezi z vraževerjem – tako boste bolje razumeli francosko kulturo.