Tečaj francoščine hkrati z obilico praktične konverzacije ponuja tudi spoznavanje zanimivosti francoske kulture in umetnosti. Eden od odličnih načinov širjenja besedišča je denimo branje. Med francoskimi avtorji lahko vsak najde sebi ljubo zvrst literature.

Pisatelj brez navdiha?

Marsikaterega avtorja doleti, da mu zmanjka navdiha ali pa pri svojem delu ni dovolj discipliniran. Glede na raziskavo jih danes polovica ustvarja v postelji, mnogi pa med hojo po cesti (la rue). Kako so si pri tem pomagali nekateri največji francoski pisatelji (l’écrivain)? Nekateri so prišli do prav nenavadnih idej (l’idée), ki pa so očitno delovale, saj so z njihovo pomočjo napisali odlične romane (le roman). Morda tudi vam kakšna prav pride.

50 skodelic na dan

Ne le navadni smrtniki, tudi nekateri pisatelji si pri delu (le travail) pomagajo s kavo. Rekorderja med pisatelji sta zagotovo Honoré de Balzac in Voltaire. Balzac je pri ustvarjanju spil (boire) kar 50 skodelic kave na dan (par jour), ki so mu pomagale pri navdihu. Pri pisanju največjega dela (l’œuvre) La comédie Humaine je baje komaj kaj spal (dormir).

 

S 40 skodelicami na dan mu sledi Voltaire (na sliki).

Tudi vi najraje delate leže?

Mark Twain in George Orwell sta bojda najraje delala leže. V družbo ležečih pisateljev spada tudi Francoz Marcel Proust, ki je najraje pisal v postelji (au lit) ali na kavču (le divan).

Kdo si je dal zapleniti oblačila, da je dokončal delo?

Ko je slavni pisatelj Victor Hugo videl, da se rok za dokončanje knjige (le livre) Notredamski zvonar naglo približuje, je naročil svojemu služabniku, naj mu skrije vsa oblačila (le vêtement). Zakaj? Da ni mogel iz hiše. Ko je bilo mrzlo, se je le ovil v odejo (la couverture).

Barvne kode in moder papir

Alexandre Dumas, uspešen francoski pisatelj, najbolj znan po delih Trije mušketirji (Les Trois Mousquetaires) in Zgodba o Monte Kristu, pa je bil bolj vizualen tip. Pri delu si je namreč pomagal z barvnim kodnim sistemom. Vsak žanr (le genre) je imel označen z drugo barvo (la couleur). Barve so ga vodile pri pisanju. Modra (bleu) za pripovedništvo, rumena (jaune) za poezijo in rožnata (rose) za neleposlovje. Z modro barvo si je pomagala tudi pisateljica Colette. Da bi se ubranila tesnobe (l’angoisse) pred belim listom (le papier blanc), je pisala na modrega.

Tečaj francoščine v jezikovni šoli Lingula vključuje tako praktične pogovore kot tudi spoznavanje francoskih navad in kulture.