Francoščina je romantičen jezik in Pariz velja za romantično mesto. Pariza ne spoznamo v celoti, dokler ne preizkusimo znamenitega pariškega metroja (Métro de Paris). Pri orientiranju na metroju pa vam bo zagotovo pomagala tudi francoščina. Pariški metro ni najstarejši na svetu (le plus vieux du monde), se pa ponaša z največjo postajo (la station), to je Châtelet – Les Halles. Vsak dan z njim potuje kar 4,5 milijona ljudi.

Fuzija umetnosti in v vse smeri hitečih potnikov

Pariz je svetovno znano središče umetnosti, kar potrjujejo tudi mnogi znameniti muzeji, spomeniki in zgradbe. A umetnosti ne najdemo samo na površju (la surface) Pariza, temveč tudi pod njim, saj so postaje metroja prave umetnine (l’oeuvre d’art). Okrašene so po motivih dogodkov ali oseb, ki so zaznamovali Francijo:

• na zidovih postaje Concorde so zapisane besede iz Deklaracije o pravicah človeka in državljana (La Déclaration des droits de l’Homme et du citoyen), ki je nastala ob francoski revoluciji (la révolution française),
• postaja Arts et Métiers je videti kot podmornica (le sous-marin) iz znanstvenofantastičnega romana (le roman de science-fiction) francoskega pisatelja Julesa Verna,
• na postaji Louvre – Rivoli pa si lahko celo ogledate replike nekaterih umetnin iz Louvra.

Kako se znajdemo na metroju, ki šteje 380 postaj?

Pariški metro obsega 16 linij (la ligne), 380 postaj in več kot 200 kilometrov tračnic (le rail), a kljub ogromnim številkam je njegova uporaba preprosta (facile). Sistem pariškega metroja je razdeljen (divisé) v pet con (la zone), središče Pariza je v coni ena. Z oddaljevanjem od središča se številka cone povečuje, zvišuje pa se tudi cena vozovnice (le prix du billet).

Barve vam bodo olajšale vožnjo

Linije so označene s številkami od 1 do 16, različnimi barvami ter imeni začetnih in končnih postaj (la station terminale/le terminus). Poleg metroja pa imate na voljo še hitrejši podzemni vlak RER (Réseau Express Régional), ki povezuje središče Pariza (le centre-ville) in njegovo predmestje (la banlieue). Če želite, lahko z eno vozovnico (le billet) preživite na pariškem metroju celoten dan, saj je vozovnica veljavna, dokler ne zapustite sistema podzemne železnice.

Vrnimo se na začetek

Prva linija pariškega metroja je bila odprta leta 1900. Veliko vlogo (un grand rôle) pri gradnji podzemne železnice je imel francoski inženir (l’ingénieur) Fulgence Bienvenüe in kasneje tudi Gilbert Morard. Njuna grobova (la tombe) na pariškem pokopališču Père Lachaise (le cimetière du Père Lachaise) sta obsuta s številnimi vstopnicami za metro, ki jih obiskovalci polagajo (déposer) v zahvalo za njun prispevek h gradnji (la construction) metroja.

Na metroju se srečata tudi film in glasba

V pariškem sistemu podzemne železnice lahko najdemo nekaj postaj, ki niso več v uporabi za potniški promet, temveč jih uporabljajo kot studio, v njih so posneli celo dele filmov, kot sta Amelie (Le Fabuleux destin d’Amélie Poulain) in Pariz, ljubim te (Paris, je t’aime). Tudi glasbeniki (les musiciens), ki jih lahko srečamo na metroju, so skrbno izbrani. Po letu 1997 se namreč prirejajo letne avdicije (l’audition), na katerih se izbere 100 glasbenikov, ki dobijo dovoljenje (le permis) za nastopanje na pariškem metroju.

Ko uporabljate metro, bodite pozorni na svoje torbice (le sac à main), mobilne telefone (le portable) in druge dragocenosti, saj so turisti glavne tarče žeparjev (le pickpocket).

Če bi radi bolje spoznali zanimivosti Pariza in vas zanima tudi francoščina, lahko obiščete tečaj francoščine v jezikovni šoli Lingula.