Vstopite v novo leto kot pravi Francozi

Francija ni znana le po sirih, vinu in modi, temveč tudi po tem, da njeni prebivalci vedno najdejo čas za zabavo (la fête). Zato je silvestrski večer (le réveillon) nedvomno trenutek, ko Francozi pridejo na svoj račun. Tudi učenje francoščine je lahko zanimivo in se ob njem zabavamo, tako kot se zabavajo njeni materni govorci za novo leto.

Praznovanje novega leta včasih

Ali ste vedeli, da v Franciji novega leta niso vedno praznovali na 31. december? V 8. stoletju, v času Karla Velikega (Charlemagne), so novo leto praznovali na božič, 25. decembra. Do 16. stoletja so nato novo leto (le nouvel an) obhajali na 1. april. Tako je tudi nastal dan norcev, saj so nekateri novo leto še naprej praznovali 1. aprila, čeprav je francoski kralj Karel IX. (Charles IX) praznovanje prestavil na 1. januar. Preostali pa so se iz njih norčevali in zganjali norčije.

Najprej un dîner de la Saint Sylvestre …

Začetek silvestrskega večera Francozi po navadi preživijo z družino, in sicer si privoščijo bogato silvestrsko večerjo (un dîner de la Saint Sylvestre). Na mizi se pogosto znajdejo šampanjec (le champagne), ostrige (les huitres), francoska tradicionalna jed foie gras in dimljen losos (le saumon fumé). Ob osmi uri zvečer pa se vsi zberejo pred malimi zasloni in spremljajo prenos tradicionalnega nagovora predsednika države iz elizejske palače (l’Elysée).

… nato pa plesišče

V mrzlem decembrskem večeru nas lahko bolje od kap (le bonnet) in rokavic (les gants) pogreje ples. Francozi so veliki oboževalci tematskih plesov v maskah (une soirée déguisée), če pa nam ti ne dišijo, lahko polnoč pričakamo na paradi na Elizejskih poljanah. Parado si lahko ogledamo tudi na toplem, saj jo predvajajo po televiziji. Zagotovo pa moramo posebno pozornost nameniti modi in se praznično obleči (se mettre sur son 31), saj Francija ni zaman prestolnica mode.

Ko ura odbije polnoč

V večini francoskih mest običajno priredijo novoletno praznovanje z ognjemetom (un feu d’artifice) in zabavo. Ob polnoči ljudje nazdravijo, se poljubijo na lica (faire la bise) in si zaželijo srečno novo leto. To lahko voščimo recimo z voščili:

• Je te souhaite une joyeuse année!
• Bonne année 2018!
• Bonne année et bonne santé pour 2018!
• Joyeuse année!

Prvi januar je dan, ko se lahko na severu Francije, utrujeni od zabavanja, okrepimo z značilnimi novoletnimi vaflji (le gaufre), ki jih Francozi imenujejo gaufres sèches.

Praznikov še ni konec

Prazniki v Franciji se končajo 6. januarja s svetimi tremi kralji (l’Epiphanie). Takrat jedo sladico gallete des rois, in kdor v sladici najde figurico, je okronan za kralja ali kraljico. Več o božičnih praznikih in praznovanju novega leta v Franciji.

Učenje francoščine lahko popestrimo številnimi zanimivimi temami, povezanimi s francoskim jezikom in kulturo.