Zakaj Francozi med štetjem računajo?

Učenje francoščine vam bo med drugim razkrilo skrivnosti štetja po francosko. Če ste se kdaj že učili tega jezika, zagotovo veste, da od številke sedemdeset naprej štetje postane nekoliko bolj zapleteno.

Štetje po francosko

Molierjev jezik (la langue de Molière) ne pozna samostojnih besed za števila od sedemdeset do devetindevetdeset.

  • Od sedemdeset naprej namreč štejejo takole: soixante-dix, soixante-onze …, kar bi prevedli kot šestdeset in deset, šestdeset in enajst …
  • Od osemdeset naprej quatre-vingts, quatre-vingt-un … (štiri dvajsetice, štiri dvajsetice in ena),
  • Od devetdeset pa quatre-vingt-dix, quatre-vingt-onze …, kar bi prevedli kot štiri dvajsetice in deset, štiri dvajsetice in enajst

Sistem štetja je res nekoliko nenavaden (insolite) in marsikdo, ki se uči francosko, se vpraša, zakaj je tako.

Razlog sta Asterix in Obelix … ali vsaj ljudstvo, ki je navdihnilo znana junaka

Predniki Francozov so Galci (les Gaulois), ki so kot drugi Kelti (les Celtes) uporabljali dvajsetiški številski sistem (le système vicésimal), ki temelji na številu dvajset. Dvajset je namreč število prstov na človeškem telesu (le corps humain), če upoštevamo prste na dlani (la main) in stopalu (le pied). Zato so Francozi do srednjega veka šteli po dvajseticah, in sicer vingt-dix (trideset), deux-vingts (štirideset), deux vingt-dix (petdeset), trois vingts (šestdeset), trois vingt-dix (sedemdeset), quatre-vingts (osemdeset), quatre-vingt-dix (devetdeset).

Kaj se je od srednjega veka spremenilo?

V srednjem veku se je besedišče spremenilo in pojavile so se nove besede trente, quarante, cinquante, soixante, septante, octante, nonante in tako je desetiški sistem nadomestil dvajsetiškega. S prihodom prvih slovarjev (les dictionnaires) pa so Francozi pri štetju obdržali desetiški sistem, razen pri številkah od sedemdeset do devetindevetdeset, saj so nekateri menili, da to pripomore k boljši mentalni kondiciji.

Kaj pa Belgijci in Švicarji?

Belgijci (les Belges) in Švicarji (les Suisses) so obdržali besedi za sedemdeset (septante) in devetdeset (nonante). Enak pojav opazimo še v nekaterih drugih afriških francosko govorečih državah (les pays francophones), na primer v Kongu, Ruandi in Burundiju.

Učenje francoščine bo obogatilo vaše besedišče

Vas je zamikalo, da bi spoznali še druge posebnosti francoskega besedišča? Učenje francoščine v jezikovni šoli Lingula vam pomaga do novega besednega zaklada. Izkušeni učitelji bodo poskrbeli, da boste svoje znanje francoščine z novim besediščem nadgrajevali prek pogovora o mnogih zanimivostih.