Tečaj francoščine je odlična priložnost za spoznavanje frankofonskega sveta ter seveda njegove pisane in bogate kulinarike. Ne le Francozi, tudi Švicarji so veliki ljubitelji sira, ki je glavna sestavina jedi la racelette.

Povezuje Švico, Francijo in Italijo

Švicarski sirni fondi (la fondue au fromage) je vroča ali topla (tiède) jed. Vsebuje enega ali več vrst sirov, ki jih stopimo. Najpogosteje uporabljeni vrsti sta le gruyère (suisse) ali le vacherin fribourgeois.

Jed kravjih pastirjev

Stopljeni sir so najprej uživali kmetje v Alpah. Kravji pastirji (le berger) so s seboj na pašo nosili ostanke (le reste) sira in ga ob ognju stopili (fondre) ter nato namazali na kruh. Prve pisne omembe te jedi s stopljenim sirom pa najdemo v srednjeveških tekstih švicarskih samostanov že proti koncu 13. stoletja.

Od kod poimenovanje la raclette?

Izraz izhaja iz švicarskega dialekta, glagola racler, kar pomeni strgati. Izraz se nanaša tako na vrsto sira kot tudi samo jed. Oseba, ki jo streže, pa se imenuje strgalec (sira) (le racleur).

Vino ali čaj?

Dandanes sir pogosto postrežejo z v pari (à la vapeur) kuhanim krompirjem, kislimi kumaricami (les cornichons), vloženimi čebulicami (les petits onions) in črnim čajem (le thé noir) ali drugo toplo pijačo, ker pospešuje prebavo. Francozi pa pri tej jedi raje spijejo dober kozarec belega vina, ki ima podoben učinek.

Kako jed strežejo Švicarji in kako Francozi?

V Švici sir v kolutu, ki ga grejejo v pečici ali ob odprtem ognju v delu restavracije, natakar ves čas trga in streže goste pri mizah.

V Franciji pečico ponavadi postavijo na vsako mizo in si gostje strežejo sami.

Tečaj francoščine v jezikovni šoli Lingula poteka v sproščenem vzdušju ter omogoča obilo priložnosti za piljenje konverzacije in spoznavanje pestrosti frankofonske kulture.