Tečaj francoščine je priložnost za pogovor o številnih zanimivih temah, med katerimi so tudi znane osebnosti. Ena izmed najbolj znamenitih osebnosti je bila kraljica Francije, Marija Antoaneta, ki še danes simbolizira tako dobro kot slabo, povezano s kraljevo družino.

Poroka pri štirinajstih letih

Marija Antoaneta je postala kraljica že kot deklica, ko se je pri komaj 14. letih poročila z Ludvikom XVI. S poroko naj bi sklenili mir (la paix) med Avstrijo in Francijo. Slavnostni dogodek se je odvijal leta 1770 v Versajski palači.

Jahanje oslov

Marija Antoaneta se je želela povezati s svojim možem lovskim navdušencem, tako da bi se naučila jahanja (monter à cheval), a so ji povedali, da je to zanjo preveč nevarno. Jahanje oslov se ji je zdelo sprejemljivo, zato so ji poiskali mirne in prijazne osle (l’âne). Marija Antoaneta se je tako navdušila nad njimi, da jih je spremljala na sprehode v gozd in trikrat na teden gostila povorke v gozdu za gledalce.

Rada je imela otroke

Marija Antoaneta in Ludvik XVI. sta imela štiri otroke (l’enfant): Marie Thérèse leta 1778, Dauphina Louisa Josepha leta 1781, Louisa Charlesa leta 1785 in Sophie leta 1786. Sophie je umrla pred prvim rojstnim dnem, Louis Joseph pa pri sedmih letih (verjetno zaradi tuberkuloze). Marija Antoaneta je nekaj otrok tudi posvojila, med drugim hčerko služkinje, ki je umrla, in tri sirote (l’ orphelin).

»Če nimajo kruha, naj pač jedo potico«

Ko so ji povedali, da je francoskim kmetom zmanjkalo kruha in nimajo česa jesti, naj bi kraljica dejala: »Naj pač jedo potico!« (Qu’ils mangent de la brioche!) Čeprav gre za enega izmed najbolj znanih citatov Marije Antoanete, pa dokazi, da je to res dejala, ne obstajajo. To neokusno pripombo naj bi pravzaprav dali dve teti Ludvika XVI., še preden je Marija Antoaneta postala kraljica (la reine).

Usoda ji je namenila konec pod giljotino

Marija Antoaneta je najbolj znana po svojem pretiravanju v razkošju (l’opulence) in po svojem koncu pod giljotino. Na vrhuncu francoske revolucije je bila namreč zaradi veleizdaje usmrčena z giljotino (la guillotine). Po usmrtitvi so njeno truplo položili v krsto in ga odvrgli v skupni grob za cerkvijo. Leta 1815, ko je na prestol prišel Ludvik XVIII., je naročil, naj trupli Ludvika XVI. in Marije Antoanete ekshumirajo in primerno njunemu stanu pokopljejo poleg drugih francoskih kraljev v katedrali bazilike Saint-Denis.

Tečaj francoščine je odlična priložnost, da se seznanite tudi z osebnostmi, ki so pomembno vplivale na razvoj francoske zgodovine.